Vdoviy parohod

"Nichego ya ne znayu, ne umeyu. I vse zhe eto byla rabota, a rabotat' bylo neobhodimo, chtoby zhit'. A zhit' nado bylo nepremenno, neizvestno dlya chego, no nado! Nikogda esche ya ne byla tak zhadna na zhizn'. Menya radoval, menya strastno interesoval mir so vsemi svoimi podrobnostyami: lilovym asfal'tom ulic, beguchimi dymami v nebe, zelenoy proshlogodney travoy, lezuschey iz-pod gryaznogo snega grubym simvolom bessmertiya…"